»Ta planet je naš edini dom,« je v sporočilu ob svetovnem dnevu okolja, ki ga bomo obeleževali to nedeljo, dejal generalni sekretar ZN António Guterres in opozoril, da naravni sistemi planeta »ne zadovoljujejo naših potreb«.
»Ključnega pomena je, da zaščitimo zdravje ozračja, obilje in raznolikost življenja na Zemlji, ekosisteme in omejene vire. Vendar tega ne počnemo,« je dejal generalni direktor ZN.
»Preveč zahtevamo od planeta, da bi ohranili netrajnosten način življenja,« je opozoril in poudaril, da to ne škoduje le planetu, temveč tudi njegovim prebivalcem.
Ekosistemi podpirajo vse življenje na Zemlji. 🌠Za #SvetovniDanOkolja se naučite, kako prispevati k preprečevanju, zaustavitvi in obračanju degradacije ekosistemov v novem brezplačnem tečaju o obnovi ekosistemov, ki ga organizirata @UNDP in @UNBiodiversity.âž¡ï¸ https://t.co/zWevUxHkPU #ObnovaGeneracije pic.twitter.com/UoJDpFTFw8
Od leta 1973 se ta dan uporablja za ozaveščanje in ustvarjanje političnega zagona za naraščajoče okoljske probleme, kot so onesnaževanje s strupenimi kemikalijami, dezertifikacija in globalno segrevanje.
Od takrat je prerasla v globalno akcijsko platformo, ki pomaga pri spreminjanju potrošniških navad ter nacionalnih in mednarodnih okoljskih politik.
Z zagotavljanjem hrane, čiste vode, zdravil, uravnavanjem podnebja in zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi je gospod Guterres spomnil, da je zdravo okolje bistvenega pomena za ljudi in cilje trajnostnega razvoja.
»Z naravo moramo upravljati modro in zagotoviti pravičen dostop do njenih storitev, zlasti za najbolj ranljive in skupnosti,« je poudaril gospod Guterres.
Več kot 3 milijarde ljudi je prizadetih zaradi degradacije ekosistemov. Onesnaženje vsako leto prezgodaj ubije približno 9 milijonov ljudi, več kot milijon rastlinskih in živalskih vrst pa je ogroženih – mnoge v desetletjih, pravi generalni direktor Združenih narodov.
»Skoraj polovica človeštva je že v podnebno nevarnem območju – 15-krat večja je verjetnost, da bo umrlo zaradi podnebnih vplivov, kot so ekstremna vročina, poplave in suše,« je dejal in dodal, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bodo globalne temperature v naslednjih petih letih presegle 1,5 °C, določeno v Pariškem sporazumu.
Pred petdesetimi leti, ko so se svetovni voditelji zbrali na Konferenci Združenih narodov o človekovem okolju, so se zavezali k varovanju planeta.
»Vendar smo daleč od uspeha. Ne moremo več ignorirati alarmnih zvonov, ki zvonijo vsak dan,« je opozoril visoki uradnik ZN.
Nedavna okoljska konferenca Stockholm+50 je ponovno potrdila, da je vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja odvisnih od zdravega planeta, da bi se izognili trojni krizi podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti.
Vlade je pozval, naj dajo prednost podnebnim ukrepom in varstvu okolja s političnimi odločitvami, ki spodbujajo trajnostni napredek.
Generalni sekretar je predstavil predloge za aktiviranje obnovljivih virov energije povsod, tako da bi obnovljive tehnologije in surovine postali dostopni vsem, zmanjšali birokracijo, preusmerili subvencije in potrojili naložbe.
»Podjetja morajo trajnost postaviti v središče svojih odločitev, zaradi ljudi in lastnega dobička. Zdrav planet je hrbtenica skoraj vsake panoge na planetu,« je dejal.
Zavzema se za opolnomočenje žensk in deklet, da bi postale "močne nosilke sprememb", tudi pri odločanju na vseh ravneh. In podpira uporabo avtohtonega in tradicionalnega znanja za pomoč pri zaščiti krhkih ekosistemov.
Zgodovina kaže, kaj vse lahko dosežemo, če damo planet na prvo mesto, in generalni direktor ZN je opozoril na luknjo v ozonski plasti velikosti celine, zaradi česar so se vse države zavezale Montrealskemu protokolu za postopno odpravo tanjšanja ozonskega plašča s kemikalijami.
»To in naslednje leto bosta mednarodni skupnosti ponudili več priložnosti, da pokaže moč multilateralizma pri reševanju naših prepletenih okoljskih kriz, od pogajanj o novem globalnem okviru za biotsko raznovrstnost do preobrata izgube narave do leta 2030 in razvoja pogodbe za boj proti onesnaževanju s plastiko,« je dejal.
G. Guterres je ponovno potrdil zavezanost ZN, da bodo prevzeli vodilno vlogo v globalnih skupnih prizadevanjih, »saj je edina pot naprej sodelovanje z naravo, ne proti njej«.
Inger Andersen, izvršna direktorica Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), je spomnila, da se je mednarodni dan rodil na konferenci Združenih narodov v švedski prestolnici leta 1972 z razumevanjem, da se moramo »postaviti za zaščito zraka, zemlje in zraka, od katerih smo vsi odvisni. Voda ... [in] moč človeka je pomembna in zelo pomembna ...«
»Danes, ko se oziramo v sedanjost in prihodnost vročinskih valov, suš, poplav, požarov v naravi, pandemij, umazanega zraka in oceanov, polnih plastike, so vojne operacije pomembnejše kot kdaj koli prej in smo v tekmi s časom.«
Politiki morajo gledati dlje od volitev in na "generacijske zmage", je poudarila; finančne institucije morajo financirati planet, podjetja pa bi morala biti odgovorna do narave.
Medtem je posebni poročevalec ZN za človekove pravice in okolje David Boyd opozoril, da konflikti spodbujajo okoljsko škodo in kršitve človekovih pravic.
»Mir je temeljni predpogoj za trajnostni razvoj in polno uživanje človekovih pravic, vključno s pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja,« je dejal.
Konflikti porabljajo »veliko« energije; trdi, da povzročajo »ogromne emisije podnebju škodljivih toplogrednih plinov«, povečujejo strupeno onesnaževanje zraka, vode in tal ter škodujejo naravi.
Neodvisni strokovnjak, ki ga je imenoval ZN, je izpostavil vpliv ruske invazije na Ukrajino na okolje in posledice za človekove pravice, vključno s pravico do življenja v čistem, zdravem in trajnostnem okolju, ter dejal, da bo za sanacijo škode potrebnih več let.
»Številne države so kot odgovor na vojno v Ukrajini napovedale načrte za širitev črpanja nafte, plina in premoga,« je dejal Boyd in opozoril, da bi večmilijardni predlogi za obnovo in okrevanje po konfliktu povečali tudi pritisk na okolje.
Uničenje tisočih stavb in osnovne infrastrukture bo milijone ljudi pustilo brez dostopa do varne pitne vode – še ene temeljne pravice.
Medtem ko se svet spopada s podnebno škodo, upadanjem biotske raznovrstnosti in razširjenim onesnaževanjem, je strokovnjak ZN poudaril: »Vojno je treba čim prej končati, zagotoviti mir in začeti proces okrevanja in okrevanja.«
Generalni sekretar ZN António Guterres je v četrtek dejal, da je ogrožena globalna blaginja – predvsem zato, ker ne izpolnjujemo svojih zavez do okolja.
Minilo je pet let, odkar je Švedska gostila prvo svetovno konferenco, ki je okolje obravnavala kot pomembno vprašanje, kar je bil znak »območja človeških žrtvovanj«, ki bi po mnenju ZN lahko postalo, če zanj ne bomo poskrbeli. Postanite strokovnjak za človekove pravice v »območju človeških žrtvovanj«. V ponedeljek, pred novimi razpravami ta teden v Stockholmu o nadaljnjih ukrepih, so strokovnjaki opozorili, da so potrebna večja prizadevanja, ki bi lahko vsako leto rešila milijone življenj.
Čas objave: 6. junij 2022
